Jelen Amador

V osrčju barcelonske četrti Zona Franca, soseske, ki jo pogosto povezujejo z ekonomskimi izzivi in ​​socialno marginalizacijo, se je Jelen Amador pojavila kot zgled odpornosti in odločnosti. Rodila se je v romski družini in se prebijala skozi družbo, polno stereotipov in sistemskih ovir, a se je odločila, da se s temi izzivi sooči z izobraževanjem in aktivizmom.

Amadorjino akademsko pot zaznamuje vrsta pionirskih dosežkov. Diplomirala je iz prava na Univerzi Pompeu Fabra, nato pa magistrirala iz državljanstva in človekovih pravic na Univerzi v Barceloni. Njeno iskanje znanja je doseglo vrhunec z doktoratom iz sociologije, pri čemer se je raziskava osredotočila na presečišče religije in spola znotraj romske skupnosti. Njeno doktorsko delo, zlasti študija o vlogi Evangeličanske cerkve v Filadelfiji pri obravnavanju neenakosti spolov med romskimi ženskami, je prejelo pomembno priznanje. Leta 2016 ji je Inštitut za katalonske študije podelil nagrado Mladi sociologi, s katero je poudaril vpliv njenih raziskav tako na akademski kot na skupnostni ravni.

Poleg akademskega udejstvovanja je Amadorjeva močno vključena v pobude, namenjene krepitvi vloge romskih žensk. Sodelovala je z organizacijami, kot je Drom Kotar Mestipen, in prispevala k programom, kot je »Srečanja romskih študentk« (Trobades), ki spodbujajo medgeneracijski dialog in podporo romskim ženskam, ki se izobražujejo.

Amadorjino delo sega tudi na obravnavanje širših družbenih vprašanj, ki vplivajo na romsko skupnost. Je soavtorica študije o zaščitnih dejavnikih, ki jih spodbuja Iglesia Evangélica Filadelfia v boju proti uporabi drog in težavam z duševnim zdravjem med Romi, in osvetlila pozitivno vlogo verskih organizacij pri zdravju skupnosti.

Amadorjeva je skozi vso svojo kariero poudarjala pomen ohranjanja kulturne identitete ob hkratnem doseganju akademskih in poklicnih ciljev. Odkrito je govorila o izzivih krmarjenja po izobraževalnih prostorih, ki pogosto nimajo dovolj zastopanosti in razumevanja romske kulture. Vendar trdi, da so njene akademske izkušnje okrepile njeno povezanost z dediščino, in izjavila: »Spraševala sem se, ali študij na univerzi pomeni biti manj Romkinja. Zdaj se zavedam, da se po univerzitetni izkušnji počutim bolj Romkinjo in da hkrati ohranjam svojo identiteto.«

Jelen Amadorjeva pot odraža širšo zgodbo o opolnomočenju in preobrazbi znotraj romske skupnosti. Njena predanost izobraževanju, raziskovanju in zagovorništvu je navdih mnogim, saj ponazarja, kako lahko vztrajnost in predanost izpodbijata družbene norme in utirata pot prihodnjim generacijam.