Sead Ismail

V današnjem intervjuju se pogovarjamo s Seadom Ismailom, dolgoletnim članom Društva za razvoj in promocijo romske skupnosti v edini romski občini na svetu, Šutki v Severni Makedoniji. S svojo predanostjo in neomajno zavzetostjo za izboljšanje položaja romske skupnosti je Sead postal ključna osebnost v boju za pravice Romov. Danes opravlja funkcijo predsednika občinskega sveta Šutke, kjer nadaljuje svoje delo pri spodbujanju razvoja in integracije romske skupnosti. V intervjuju nam bo predstavil svojo življenjsko pot, izzive, s katerimi se je soočal, ter vizijo za prihodnost Romov v Severni Makedoniji in širše.

1. Ali lahko na kratko predstavite svojo življenjsko pot?

Moja aktivistična pot se je začela leta 1999 med begunsko krizo, ko so se številni Romi zatekli iz Kosova v Makedonijo. Takrat sem prvič neposredno videl trpljenje in težave, s katerimi se je soočala moja skupnost. To me je globoko ganilo in spodbudilo k dejanju. Začel sem sodelovati pri humanitarnih dejavnostih, ki so zagotavljale osnovno pomoč beguncem, kot so hrana, oblačila in zavetišče. Ta izkušnja me je usmerila na pot aktivizma in dela za izboljšanje življenjskih razmer Romov.

2. Kaj vas je navdihnilo, da ste postali aktivni zagovornik pravic Romov?

Potreba pomagati tistim, ki so v stiski, je vedno bila del mojega značaja. Ko sem videl, s kakšnimi izzivi se sooča romska skupnost—diskriminacija, socialna izključenost, pomanjkanje dostopa do osnovnih storitev—sem čutil moralno dolžnost, da ukrepam. Navdihnil me je tudi izziv razkriti resnično sliko in stanje, v katerem se nahaja naša skupnost, ter se boriti proti stereotipom in predsodkom. Verjamem, da lahko s trdim delom in vztrajnostjo dosežemo pozitivne spremembe.

3. S katerimi izzivi ste se morali soočiti na svoji poti in kako so vplivali na vaše delo znotraj skupnosti?

Eden največjih izzivov je bila pasivnost države, ki žal ni storila dovolj za izboljšanje vsakodnevnega težkega življenja romske skupnosti. Pogosto smo se soočali s pomanjkanjem podpore, birokratskimi ovirami in celo odporom pri izvajanju projektov. Ta pasivnost me je sprva frustrirala, vendar sem jo kmalu začel dojemati kot motivacijo za še večji angažma. Naučil sem se, da moramo biti proaktivni in sami ustvarjati priložnosti za spremembe. Ti izzivi so me okrepili in me naučili vztrajnosti ter kreativnosti pri iskanju rešitev.

4. Katerim projektom ali pobudam ste vodili za izboljšanje položaja romske skupnosti?

Bil sem vključen v številne projekte, ki so imeli različne cilje za izboljšanje življenja Romov:

• Pravična zastopanost romske skupnosti pri uveljavljanju njenih pravic: Projekt je bil osredotočen na izobraževanje Romov o njihovih pravicah in zagotavljanje pravne podpore pri njihovem uveljavljanju. Organizirali smo delavnice in seminarje ter vzpostavili pravno svetovalno službo.

• Imunizacija romskih otrok: V sodelovanju z zdravstvenimi organizacijami smo izvajali kampanje za cepljenje otrok. S tem smo izboljšali zdravstveno stanje v skupnosti in zmanjšali pojavnost nalezljivih bolezni.

• Skupaj proti onesnaževanju: Ta pobuda je vključevala čiščenje romskih naselij, ozaveščanje o pomenu varovanja okolja in uvedbo recikliranja. Spodbujali smo skupnost, da prevzame odgovornost za svoje okolje.

• Boljši jutri za Rome povratnike iz EU: Pomagali smo Romom, ki so se vrnili iz držav EU, pri ponovni integraciji v družbo. Zagotavljali smo podporo pri iskanju zaposlitve, izobraževanju in dostopu do socialnih storitev.

  
  

5. Ali lahko delite zgodbo ali izkušnjo, ki vas je še posebej navdihnila ali motivirala pri vašem delu?

Ena izmed najbolj navdihujočih izkušenj je bila, ko smo pomagali mlademu Romu, ki je zaradi finančnih težav opustil šolanje. S pomočjo našega programa štipendiranja in mentorstva je lahko nadaljeval izobraževanje. Danes je diplomiral in dela kot učitelj v svoji skupnosti, kjer navdihuje druge otroke, da sledijo njegovemu zgledu. Ta zgodba mi vedno znova dokazuje, kako pomembno je naše delo in kako lahko posameznik spremeni življenja mnogih.

6. Kakšne spremembe ali izboljšave ste opazili v romski skupnosti kot rezultat vašega dela?

Opazil sem pomembne spremembe v ozaveščenosti in samoiniciativnosti članov skupnosti. Ljudje so postali bolj aktivni pri uveljavljanju svojih pravic, bolj vključeni v izobraževanje in zaposlovanje. Povečalo se je število otrok, vpisanih v šole, in odraslih, ki iščejo priložnosti za dodatno izobraževanje ali usposabljanje. Prav tako smo opazili izboljšave v zdravstvenem stanju zaradi naših imunizacijskih programov. Skupnost je postala bolj povezana in sodelujoča pri reševanju skupnih izzivov.

7. Kaj bi svetovali mladim Romom, ki želijo prispevati svoji skupnosti?

Mladim Romom bi svetoval, naj verjamejo vase in v svoje sposobnosti. Izobrazba je ključ do osebne in skupnostne rasti, zato naj si prizadevajo za znanje in razvoj veščin. Naj bodo vztrajni in ne dovolijo, da jih ovire ustavijo. Pomembno je tudi, da sodelujejo z drugimi in se povezujejo v skupne projekte. Njihova energija, ideje in strast so bistvenega pomena za prihodnost naše skupnosti. Ne bojte se sanjati velikih sanj in delati trdo za njihovo uresničitev.

8. Kakšni so vaši načrti za prihodnost in kako nameravate nadaljevati podporo romski skupnosti?

V prihodnosti želim nadaljevati z našim delom in ga še razširiti. Načrtujem razvoj novih programov, osredotočenih na izobraževanje, zaposlovanje in zdravstveno varstvo. Želim okrepiti sodelovanje z državnimi institucijami in nevladnimi organizacijami, da bi zagotovili trajnostne rešitve za izzive, s katerimi se sooča romska skupnost. Prav tako nameravam nadaljevati z zagovorništvom na politični ravni, da bi zagotovili, da so interesi Romov ustrezno zastopani v procesih odločanja. Moj cilj je ustvariti okolje, kjer bodo Romi imeli enake priložnosti za uspeh in bodo lahko polno prispevali k družbi.